Poročilo z akcije Jane's Walk

3. maja, 2014, smo v društvu DOR, v Tolminu, izvedli prvi Urbani sprehod. Krovni organizator Urbanega sprehoda za Slovenijo je Inštitut za politike prostora v Ljubljani. Namen sprehoda je bil poudariti učinek, ki ga imajo pešci na urejanje mestnega prostora in skozi oči pešca videti mesto na drugačen način. Sprehoda se je udeležilo 44 udeležencev. Skupina pohodnikov je bila raznolika. Gostili smo zanimive sogovornike, ki so vsak s svojega vidika predstavili pogled na določeno lokacijo in urbanistično rešitev. Razvil se je dialog, slišali smo zanimive ideje in predloge o izboljšanju » hodljivosti«, varnosti pešca v prometu in o izboljšavah obstoječih ureditev.

1 1

 

 

Postaja 1 – ZDRAVSTVENI DOM in GLASBENA ŠOLA

Ploščad pred stavbo je primerno urejena. V stavbi deluje 25 ambulant, ki jih dnevno obišče 500 pacientov. Po novem je urejen dostop za gibalno ovirane osebe. Vhod v prvo stavbo so uredili z vrati na senzor. V stavbi manjka dvigalo. Prostor ob stavbah je zelo omejen, na voljo je le nekaj parkirnih mest za službena vozila. Obiskovalci lahko parkirajo na bližnjih parkirnih mestih s časovno omejenim parkiranjem, zaposleni pa na oddaljenih parkiriščih. Gibanje pešcev pred vhodom pogosto ovirajo parkirana vozila. Dolgoročno v ZD Tolmin načrtujejo popoln umik vozil iz vhodne ploščadi , selitev urgence v del stavbe, ki je bližje magistralni cesti in ureditev parkirišča za službena vozila pod vhodno ploščadjo. Pred stavbo zdravstvenega doma na travniku je načrtovan park. Predstavljen je tudi načrt ureditve prostora med zdravstvenim domom in GŠ, (studio AT) ki na ulici pred šolo in ZD predvideva cono umirjenega prometa, širše poti za pešce in parkirna mesta za kratkotrajno ustavljanje. Pot smo nadaljevali preko parkirišča pri Blagovnici do ploščadi med lekarno, Blagovnico in pošto. Preko parkirišča ni urejene poti za pešce, zaradi višinskih razlik in robnikov je oviran prehod otroških vozičkov in gibalno oviranih oseb. Pot od zdravstvenega doma do lekarne je možna samo med avtomobili. Ker je v tem prostoru veliko pešcev, je potrebno urediti ustrezno pot za pešce in vozičke.

2 1

 

 

Postaja 2 – PLOŠČAD MED BLAGOVNICO IN POŠTO

Prostor med stavbami je prijeten, miren in varen, žal pa smo se na urbanem sprehodu »zataknili« pred Galerijo SDK, kjer osebe z vozičkom in gibalno ovirane osebe niso mogle nadaljevati poti proti pošti. Prostor je nepovezan in urejen terasasto z različnimi višinami robnikov. Vrniti smo se morali na parkirišče in po enosmerni poti in obkrožiti Blagovnico, kjer smo prišli do stopnic pred pošto. Po načrtovani poti pošta ni bila dostopna.   Posamezne ureditve med lekarno, pošto in Blagovnico so urejene parcialno-vsaka zase brez povezave v enoten prostor. Pot smo nadaljevali preko urejene ploščadi pred Minkom in čez prehod za pešce do Mestnega trga. Z vozički smo nadaljevali po glavnem pločniku do križišča in Mestnega trga.

3 1

 

Postaja 3 – MESTNI TRG

Mestni trg obkrožajo pročelja zgodovinskih stavb muzeja, sodišča, hotela Krn, kinogledališča in Krajevne skupnosti, ki predstavljajo značilne vedute Tolmina. Ploščad trga je bila pred nekaj leti prenovljena, potrebni pa so nekateri popravki. Pot do vhoda v muzej, ki je osrednja stavba na trgu, bi morala biti »očiščena«, odstraniti je potrebno ovire (dvignjen pločnik pred igralnico) ter ploščad trga zapreti za promet. Hotel Krn bi moral umakniti table, ki zakrivajo pogled na stavbo muzeja. Ponoči je trg premalo osvetljen. Ulica pred Mestnim trgom ni urejena, asfalt je dotrajan, pločniki so preozki, robniki poškodovani. Potrebno je razširiti pločnike, znižati hitrost vozil in prostor lepo urediti. Ograja sodišča je zarjavela, dvorišče pred sodiščem ni vzdrževano. Na križišču, vozila iz Cankarjeve ulice sekajo pot pešcem (slaba preglednost). Prehod v pasaži pri hotelu Krn zaradi napačno postavljenih ovir ni prehoden za gibalno ovirane osebe. Pločnik v ulici Petra Skalarja je preozek, vozički morajo peljati po vozišču. Potrebno je dodatno opozorilo voznikom (dodatna signalizacija ali ovira) in znižanje hitrosti. Pot smo nadaljevali po Dijaški ulici. Pločnik poteka le po eni strani ulice, na nekaterih mestih preozek. Ob prometnih konicah prihaja do nevarnih situacij. Ponoči je pot pomanjkljivo osvetljena. Manjkajo usmerjevalne table za Šolski center, Sotočje in za staro mestno jedro.

4 1

 

Postaja 4 – ŠOLSKI CENTER

Ploščad pred šolo je zaprta za promet, manj varno so urejena parkirišča, prostori za ustavljanje vozil in avtobusov ter poti preko parkirišča. V šolo dnevno prihaja več kot 1200 osnovnošolcev, gimnazijcev in zaposlenih. Varne poti v šolo ni mogoče vzpostaviti, če nimamo ustrezne infrastrukture. Med pogovorom so se oblikovali nekateri predlogi za boljšo prometno ureditev in enoten sklep, da je promet pred šolo potreben podrobne obravnave in celovitih rešitev. Manjkajo mesta za kratkotrajno zaustavljanje vozil, mesta za zaustavljanje avtobusov, krog za obračanje ima majhen radij. Na cesti ob šoli ni horizontalnih oznak (samo prometni znaki), ob telovadnici ni pločnika. Na dolgem, ravnem odseku ceste ob šoli bi lahko uredili primerno hitrostno oviro. Potrebno je namestiti lesene klopi, kjer otroci čakajo na avtobus. S povečanjem uporabe vozil je šolska pot manj varna. Potrebno je spodbujanje k pešačenju zaposlenih, otrok in staršev v šolo. Pred šolo se je kolona razdelila, prva skupina je preizkusila traso načrtovane poti preko Brajde, ki predstavlja najkrajšo povezavo do Mestnega trga. Pripombe so bile podane na traso v južnem delu poti, kjer načrtovana pot ni usmerjena naravnost proti vhodu v šolo, ampak po daljši trasi in neprivlačnem okolju med zidom in začasnim objektom (barako). V tem delu je traso potrebno spremeniti. Ob otroškem igrišču je potrebno zasaditi drevesa in urediti prostor za posedanje in druženje. Druga skupina, v kateri so bili otroški in invalidski voziček je obšla Brajdo po cesti na zahodni strani. Ta je ozka, izboljšati je potrebno varnost pri srečevanju vozil in pešcev. Ob poti so prostori z lepimi razgledi na dolino Soče, zato bi lahko uredili razgledno točko, počistili grmovje in postavili klopi. Prometni znak za cono umirjenega prometa, bi moral biti pospremljen z oznakami na vozišču.

5 1

 

Postaja 5 – ZA MUZEJEM

Vhod v športni park Brajda je bil zaprt za vozičke, čeprav je v parku tudi otroško igrišče. Podan je bil predlog, da se odpre vhod in se namestijo oznake, da je v Brajdi prepovedana vožnja s kolesi in sprehajanje psov. Na robu parkirišča za muzejem je lepa točka za posedanje in druženje, kjer je potrebno postaviti klopi. Parkirno mesto za gibalno ovirane je za muzejem slabo označeno in ima preostro zavijanje. Prostor za muzejem ima težaven dostop za vozičke. Lokacija ob Brajdi je primerna za parkirišče, manj pa za prireditveni prostor. Oblikovalo se je mnenje, da je za prireditveni prostor primernejše parkirišče pred knjižnico (Letališče). Ni potrebno, da bi bilo načrtovano parkirišče asfaltirano, boljši bi bili tlakovci s travo. Ohraniti je potrebno smreke in odrasla drevesa. Parkirišče morajo s središčem mesta povezovati ustrezne poti za pešce. Pot skozi Rutarjev park je dobro načrtovana. Tlakovanje poti ni potrebno, če se peščena podlaga ustrezno utrdi.

7 1

 

Postaja 6 – KNJIŽNICA

Prva skupina je do knjižnice preko parkirišča, ki ga domačini imenujemo Letališče. Ime je dobilo zato, ker pusta, prazna asfaltirana površina ni prijazna do ljudi. Poti za pešce na parkirišču niso označene. Skupina z vozički ni mogla iz Brajde preko stopnic v Rutarjev park, zato je prečkala magistralno cesto pred Občino. Prehoda za pešce ni, je pa izdelan načrt DRSC. Tudi iz Tumovega drevoreda ni bilo mogoče mimo Občine ali upravne enote, zato je skupina z vozički morala naokrog, po Šavlijevi ulici in po stranski poti do knjižnice. Upravna enota je dostopna iz Tumovega drevoreda, stavba ima dvigalo, ki pa ni v uporabi. Šele kasneje smo opazili, da se gibalno ovirane osebe usmerja po ozkem prehodu za stavbo, ki pa ni označen in je neprimeren. Ob knjižnici je zelo lep prireditveni prostor, žal pa so okolica knjižnice, upravne enote in občine med seboj nepovezani. Poti med stavbami niso pravilno načrtovane. Klančine za vozičke niso ustrezne. Predstavljena je bila zamisel, da bi okolica knjižnice, upravne enote in občine skupaj s parkiriščem tvorili enoten in urejen prostor, primeren za druženje in prireditve. Vsem prisotnim je bil predlog všeč in prevladalo je mnenje, da je ta prostor primernejši za prireditve kot parkirišče ob Brajdi. Na parkirišču je označeno parkirno mesto za gibalno ovirane osebe, vendar iz smeri parkirišča ni urejenega dostopa do Občine. Tumov drevored in Šavlijeva ulica imata lepo urejena drevoreda, žal pa v Tumovem drevoredu ni pločnika, v Šavlijevi ulici pa je pločnik na južni strani preozek. Iz Šavlijeve ulice ni ustreznega prehoda med parkom in cerkvijo ter potjo do parkirišča in knjižnico.

6 1

 

Postaja 7 – PARK

Park je priljubljena točka srečevanja in druženja meščanov ter igro otrok. Park je bil zasnovan v začetku 20. stoletja, ko so meščani brezplačno odstopili zemljišča, da so v mestu uredili parke in drevorede. Tolminci so bili na drevesa zelo ponosni. Leta 2010 so infrastrukturo v parku obnovili in od takrat se park načrtno obnavlja in pomlajuje. Odstranjenih je bilo 6 dotrajanih dreves in zasajenih 9 novih. Vsi prisotni smo se strinjali, da je potrebna posebna skrb za drevesa, parke in drevorede, da se dreves ne sme odstranjevati in, da je stara drevesa potrebno nadomeščati z novimi. Oblikovan je bil tudi predlog, da se obnovi ribnik v parku. V ribnik pa se lahko postavi skulpturo ribe Faronike. Z ribniki, fontanami in pitniki moramo pokazati, da smo v deželi žive vode. Osrednjo pot skozi park je potrebno utrditi, ker je z vozički težko prevozna. Dež spira pesek na ploščad pred cerkvijo.

8 1

 

Postaja 8 – ULICA PREKOMORSKIH BRIGAD

Iz parka smo sprehod nadaljevali po Žagarjevi ulici do izhodiščne točke na ulici Prekomorskih brigad. Pločniki ob Žagarjevi ulici so na obeh straneh ceste ločeni z zelenico, zaradi stopnic in visokih robnikov pa niso primerni za vozičke. Stanovanjsko naselje v ulici Prekomorskih brigad je lepo zasnovano, fasade stanovanjskih blokov so razčlenjene, strehe imajo ustrezen naklon, na osrednjem prostoru naselja pa je prostor za park in otroško igrišče. Žal vsi stanovalci ne prepoznavajo kvalitetne zasnove in so prostor okoli stavb napolnili z parkiranimi vozili, garažami, nadstreški, zabojniki in vrtički. Naselje je za pešce dobro povezano v smereh Kosovelove in Prešernove ulice, nedostopno pa je iz smeri Brežiča in Loč. Otroško igrišče, na katerem smo zaključili sprehod, je bilo obnovljeno leta 2013. Na njem se srečujejo stanovalci in igrajo otroci. Igrišče potrebuje še nekatera zaključna dela in dodatno plast zemlje. Potrebno je postaviti dodatna igrala in klopi.

 

ZAKLJUČEK:

Kljub temu, da so poti za pešce na več mestih pomanjkljivo urejene, smo se sprehajali varno in po lepo urejenem okolju. Večina udeležencev v prometu je domačinov , ki se zavedajo pomanjkljivosti in svojo vožnjo ali hojo prilagodijo ureditvam. Večina meščanov po vsakodnevnih opravkih hodi peš in tudi urbanega sprehoda se je udeležilo veliko sprehajalcev, ki so s svojimi zamislimi sooblikovali podane predloge. Številne izboljšave, ki smo jih predlagali na sprehodu, lahko opravimo z minimalnimi posegi, za nekatere pa je potrebno celovit pristop, razprave in načrtovanje.

Dodatne informacije