Kinogledališče Tolmin

Prvotna stavba ob Coronini-jevi graščini je bila zgrajena v času italijanske okupacije v letih 1942- 1943 kot kinodvorana, brez gledališkega dela. Projekt je izdelalo podjetje »Lambreti-Prever lyde«, stavba pa je bila dokončana tik pred italijansko kapitulacijo.

Kino IMPERO (1942-1943) –južna fasada in glavni vhod v dvorano

Leta 1952 in 1953 so kinodvorano dozidali in ji dali današnjo podobo po naročilu SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO – OLO Tolmin, kateremu je predsedoval Venceslav Hvala. Za zastopnika investitorja so imenovali ing. Viktorja Klanjščka, aktivnega člana Tolminkega gledališča, ki je delovalo v Tolminu vse od leta 1945. Osnovni namen nadgradnje je bila sprememba kinodvorane v gledališče. Verjetno je bila prisotna želja, da se stavbo, ki je spominjala na čase fašizma, »preoblečejo« v domačo, slovensko podobo, poleg tega pa je že od jeseni 1945 v Tolminu delovalo Gledališče Tolmin, ki je potrebovalo svoje prostore.

Komisija SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO – OLO Tolmin je načrtovanje zaupala arhitektu Francetu Tomažiču ter podjetju SLOVENIJAPROJEKT iz Ljubljane. Tomažič je bil eden vodilnih arhitektov v Sloveniji, učenec prve generacije Plečnikove šole in dolgoletni Plečnikov sodelavec. V obdobju 1920-1932 sta s Plečnikom sodeloval pri načrtovanju številnih objektov po vsej Sloveniji (npr. pri Vzajemni zavarovalnici na Miklošičevi v Ljubljani, pri cerkvi v Bogojini…). Eno najbolj poznanih Tomažičevih del iz tega obdobja je palača trgovske zbornice, današnja PLEČNIKOVA PALAČA, pri kateri je Plečnik pomagal z nasveti, avtorstvo pa je prepustil svojemu učencu, takrat sodelavcu Tomažiču.

 Notranjost Plečnikove palače, delo arhitekta Franca Tomažiča, 1927-1928

Po letu 1930 se je Tomažič osamosvojil od učitelja, zazrtega v arhitekturno klasiko in odprl lasten atelje. V obdobju do leta 1940 je ustvaril številna dela, ki se uvrščajo med ustvarjalno najpomembnejše dosežke funkcionalistične arhitekture na Slovenskem, med njimi tudi vilo Oblak na Rakovniku, enega najboljših primerov moderne arhitekture na slovenskem. V ateljeju pri Tomažiču so prakticirali in delali številni slovenski arhitekti: E. Franz, S. Lovše, E. Ravnikar, T.Štrukelj in drugi.

Pri načrtovanju kinogledališča v Tolminu leta 1953 se je modernist Tomažič ponovno vrnil k slogu iz Plečnikove šole. Le ugibamo lahko, ali je s tem želel Tolmincem pokloniti del arhitekture, po kateri je Slovenija najbolj prepoznavna, ali pa je ugotovil, da se ob obstoječe zgodovinske stavbe na trgu, ob bok Coroninijeve graščine (v načrtih jo imenuje »Stari grad«), najbolje poda klasična arhitektura.

Pri prenovi je staremu kinu nadel popolnoma nov videz in funkcionalnost. Glavni vhod je obrnil proti severu, proti osrednjemu delu mesta ter ob severni fasadi dogradil vhodno avlo in balkon. Na zahodni strani je dodal prizidek z odrom in garderobami, med garderobe in avlo pa je umestil kulisarnico. Nad odrom je stavbo dvignil in dodal prostor za odrsko tehniko, ob vzhodni fasadi pa prizidek s pisarnami. Južno fasado z vhodom, balkonom in stopniščem je ohranil, ravno tako je v notranjosti ohranil glavno dvorano, balkon in stopnišče, povečal pa je notranjo avlo in spremenil lego sanitarij. Obstoječe in nove elemente je spojil tako neopazno, da je komaj mogoče ugotoviti, kateri deli so pripadali staremu kinu. Celotni stavbi je na fasadi dodal okrasje (štukature) in ponovil zaobljene napušče (simse), ki se pojavljajo tudi na sosednji Coroninjevi graščini (stavbi muzeja) in stari kapeli (domu Krajevne skupnosti).

Kinogledališče Tolmin (1952-1953) – novi vhod, avla in balkon 

 Kinogledališče Tolmin (1952-1953) – južna fasada s stranskimi izhodi

Kinogledališče Tolmin (1952-1953) – dvorana

Kinogledališče Tolmin (1952-1953) Fasade, arhitekta Franceta Tomažiča

Pogled na Mestni trg in kinogledališče

Pogled na Mestni trg, območje Coroninijeve graščine in kinogledališča

Kinogledališče-pogled iz Mestnega trga

Kinogledališče-glavni vhod

Kinogledališče-kulisarnica

Kinogledališče-detajli fasade

Kinogledališče-zahodna in južna fasada

Kinogledališče-južna fasada z ohranjenimi elementi starega kina

Kinogledališče-ohranjen stari vhod in balkon

Kinogledališče-predvidena sprememba pročelja ob prenovi. Obnova predvideva spremembo celotne fasade na vseh straneh in odstranitev celotnega okrasja (štukatur in simsov).

Kinogledališče-predvidena je nova avla, nad njo pa galerija.

Andrej Vidmar